Pa poglejmo, ali je noč čarovnic dejansko ameriški praznik, prinešen v Evropo, oziroma od kod sploh izvira in kakšen je njegov pravi pomen. Morda veste, od kod izvira običaj izrezovanja buč? Kdaj smo v Sloveniji, Italiji, Avstriji in sosednjih državah posvojili moderno, morda preveč potrošniško usmerjeno različico praznika? Vabljeni k branju prispevka, v katerem vam bomo razkrili več podrobnosti tega praznika, ki izvira iz keltske tradicije.

Od kod izvira bolj prepoznavno ime »halloween«?

Noč čarovnic  je praznik, ki ga predvsem v zahodnem svetu obeležujemo v noči iz 31.10 na 1.11. Naziv »halloween« v resnici predstavlja okrajšavo za »All Hallow's Eve« oziroma »Hallow Eve«, kar pomeni večer vseh svetih oziroma večer pred vsemi svetimi.

Zgodovina

Njegove korenine segajo že dolgo nazaj v kulturo starih Keltov, ki so 1. novembra  slavili začetek novega leta oziroma so s praznikom Samhain (Samhain = gospodar smrti) iznanjali konec poletnega in začetek zimskega obdobja. Bogovom so se zahvaljevali za pridelano letino in njeno skladiščenje skozi zimo. Zime so namreč bile v tisem času negotove. Hrana je pošla in za večino ljudi je zima predstavljala številne skrbi. Zato so ljudje v tistem času hitro podlegli vražam in opravljali različne rituale bogovom in dušam.
Verjeli pa so tudi, da se na dan 31.10. duhovi vrnejo na zemljo. Marsikdo je bil zaradi tega prestrašen. Začeli so se skrivati za različnimi maskami, prižigati kresove, postavljati pred hišo sklede s hrano, buče in sveče, da bi odvrnili zle duhove in grešne duše.
Praznik so kasneje prevzeli tudi stari Rimljani. Po razširitvi krščanstva pa ga je papež Gregor IV. prestavil na dan kasneje, se pravi na 1. november.  Kasneje je Cerkev spodbujala svoje vernike, naj gredo na večer vseh svetih po hišah in prosijo za hrano v zameno za molitev za mrtve.

Tradicija izrezovanja buč

V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repo, peso ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu. Danes predstavlja izrezana buča, v angleško govorečem svetu jo imenujejo Jack o'Lantern (Jack Luč), glavni simbol praznika.
Običaj buč izhaja iz legende o kovaču Jack O'Lanternu, ki je pretental vraga. Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v raj, na vratih v pekel pa ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel ter vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbljeno repo v mraku. Tako je Jack O'Lantern postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi. In še danes za noč čarovnic izdolbemo buče, da bi pregnali zle duhove.

Kdaj smo pri nas začeli praznovati sodobno različico praznika halloween oz. noč čarov-nic?

Praznovanje se je, zahvaljujoč ameriški kulturni produkciji, ki je po svetu neutrudno razpošiljala podobe izrezljanih buč in čarovniških kostumov, razmahnilo po svetu. Razlog za to gre iskati v filmskem svetu. Leta 1978 je na velika platna prišla kultna grozljivka Johna Carpenterja z na-slovom Halloween, začetnica tako imenovanega "slasher" žanra. In ko je film prišel v slovenske kinematografe, mu je distributer dal slovenski naslov – Noč čarovnic. In poimenovanje je ostalo do danes.

Ima sodobno obeleževanje praznika še kakšno povezavo s starimi šegami in verovanji?

Ameriški praznik Halloween oziroma noč čarovnic postaja vedno večji del svetovne folklore, a je žal postal precej potrošniški, tako kot večina praznikov, ki temeljijo na starih verovanjih, vražah in običajih. Izgublja se njihov osnovni pomen in namen v zameno za veliko potrošnjo materiala z določeno tematiko.
Ne pozabimo, da je torej noč čarovnic praznik duš in prednikov, ko so preganjali slabe in klicali dobre, da so jim pokazali pot. V tem duhu seveda še vedno lahko vsak posameznik ohranja obeleževanje starodavnih verovanj. Glede preoblačenja v kostume, nabiranja sladkarij od hiš do hiš, kar je otrokom v izredno veselje, pa je morda bolje, da se ohrani tradicija, ki je našim deželam bližje in ki ima svoj namen – pustno rajanje. Seveda to prepuščamo v presojo vsakemu posamezniku.
Ne glede na to, kakšen je vaš pogled na noč čarovnic, se verjetno nihče ne otepa priložnosti, ko se lahko s svojimi prijatelji in družino podruži, poveseli in kaj dobrega poje. Ker je to tudi čas jesenskih dobrot, konkretno buč, če se opremo na našo tematiko, vas lepo vabimo tudi v naše centre, kjer boste lahko občudovali okrasitev na temo noči čarovnic, poskusili kakšno tematsko sladico oziroma uživali v jesenskih jedeh, pripravljenih iz buč.

Za pokušino vam ponujamo recept za preprosto, a božansko pošastno bučno juho, ob kateri bodo še posebej uživali otroci.

Sestavine za juho:
žlica oljčnega olja
1/2 hokaido buče (ali druge oranžne buče)
3 krompirji
1 majhna čebula
3 korenji
1 strok česna
1/2 čajne žličke sladke paprike v prahu
1/2 čajne žličke suhega peteršilja ali vejica svežega
vsaj 1/2 čajne žličke soli – po okusu
1 čajna žlička paradižnikovega koncentrata
2-3 žlice kisle smetane – za zraven

Sestavine za izrezane buče iz testa:
1 paket svežega listnatega testa
1 rumenjak + 3 žlice vode

Priprava:
Zelenjavo narežemo. V posodo dodamo žlico oljčnega olja in dodamo vso zelenjavo. Zalijemo z litrom vode oziroma toliko vode da zelenjavo za cm pokrijemo. Dodamo sol, sladko papriko in peteršilj. Kuhamo na manjši do srednji temperaturi 40 minut.
Vmes iz listnatega testa izrežemo oblike buč in jim izrežemo poljubne izraze. Rumenjak zme-šamo z vodo in pripravljene buče premažemo s čopičem. Položimo jih v segreto pečico na 200 stopinj za približno 10 minut, da se lepo zlato rjavo obarvajo.
Med peko vklopimo 1. stopnjo pare, če imate parno pečico, ali pa na dno položite posodico z vodo.
Kuhano juho s paličnim mešalnikom lepo ukašimo. Po okusu jo dosolimo.
Juhe serviramo in jim na vrh dodamo strašljive kruhke. Zraven postrežemo kislo smetano.

Želimo vam mirne praznike in veliko pozitivnih čarovniških urokov.

VIRI:
www.mladina.si
www.mladina.si
citymagazine.si
sl.wikipedia.org.
www.tgtourismtv
www.focusjunior.it
www.lucaricatti.it
www.aninakuhinja.si