Blog

 

Čas je za savnanje

Da savnanje blagodejno vpliva na naše telo in duha, je splošno znano. Pretok limfe se v jesensko-zimskem času upočasni in uleni, svojega dela pri odplakovanju toksinov iz telesa ne zmore opraviti tako, kot to počne v toplejših in bolj aktivnih mesecih leta. Zato je izredno priporočljivo spodbuditi pretok limfe tudi v hladnih mesecih, za kar nam bo naš imunski sistem zelo hvaležen, nagradil pa nas bo z vsesplošnim dobrim počutjem, z večjo odpornostjo in hitrejšim okrevanjem ob morebitnih boleznih.

Zelo priljubljen in učinkovit način za pretočnost limfe, pa seveda tudi za boljšo cirkulacijo krvi in nenazadnje za lepši izgled kože, je prav gotovo savnanje. Ob mrzlih in dolgih večerih, ki nas že pozdravljajo, se verjetno marsikomu v misli prikrade slika o sproščanju v savnah, masažnih bazenih in uživanju ob skodelici toplega zeliščnega čaja.

Glavni pomen savnanja je v krepitvi kardiovaskularnega sistema; ker gre pri savnanju za izmenjavo ogrevanja in ohlajevanja telesa, temu sledi tudi žilni sistem, saj ogrevanje povzroči širjenje perifernih žil, z ohlajevanjem pa se le-te krčijo. Posledično pospešen krvni obtok povzroči tudi sproščanje mišic, od tu potem ta prijeten občutek po savnanju. Učinek rednega savnanja pa se kaže v okrepljenem imunskem sistemu.

Seveda pregrevanje telesa vzpodbudi tudi potenje ter s tem izločanje škodljivih in nekoristnih snovi iz telesa, obenem pa se na ta način čisti tudi koža ter se hitreje obnavlja.

Seveda pa tudi pri savnanju velja upoštevati postopke o pravilnem savnanju, da bo le-to kar najbolj učinkovito in zdravo. Veliko koristnih nasvetov in priporočil vam podaja Alenka Mrežar, vodja centra dobrega počutja Spa Perla:

Je kakšna vrsta savne bolj priporočljiva od drugih?

"Odvisno je od psihofizične kondicije posameznika. Vsekakor pri uporabi vseh savn svetujemo, da posameznik posluša svoje telo, svoje počutje, da postopoma povišuje temperaturo v savni in čas savnanja."

So kakšne napake, ki jih delajo tisti, ki prihajajo k vam, in nanje opozarjate?

"Pri tem, da se je začelo ljudi bolj spodbujati k obisku savn, je slabost ta, da se nikjer ne govori o pravilnih postopkih savnanja. Pri naših gostih opažam pomanjkanje tega znanja. V tem smislu je naša vloga tudi izobraževalna. Že ob vstopu jim predstavimo pravilen način in tudi med samim savnanjem moji sodelavci skrbijo za goste, jim svetujejo."

Katere napake delajo tisti, ki niso najbolj vešči tega?

"Zaznavamo težavo s tem, da želijo gostje v savno vstopati v kopalkah. Vemo pa, da je osnovni namen savnanja spodbujanje potenja. Če si delno oblečen, je to delno otežkočeno. Tukaj jim že ob vstopu povemo, da dobijo rjuho z namenom, da vstopajo v savne brez kopalk, samo z rjuho."

Nekateri so morda malce neučakani in gredo naravnost v savno, takoj ko pridejo.

"Mi gostom priporočamo, da se pred vstopom stuširajo - s tem se koža očisti, navlaži, odstrani se odvečni sebum – in potem suhi vstopijo v savno. Odstraniti je treba ves nakit, prstane, ure, očala, tudi leče. Namreč nakit se lahko segreje in pride do opeklin. Priporočljiv čas v savni je nekje do 15 minut. Po izhodu pride na vrsto ohlajevanje, tuširanje in počitek. Med počitkom pa seveda nadomeščanje izgubljene tekočine. Najbolj priporočljivi so zeliščni čaji in voda."

Ali lahko savna vpliva na kakšne bolezni? Recimo, če smo prehlajeni ali če imamo vročino.

"So določena stanja, ko se savnanje odsvetuje. To so kakšne težje pljučne bolezni, težave s srcem, gripa, povišana temperatura ... Savna je bolj namenjena grajenju fizične kondicije in izboljševanju imunosti, tako da se priporoča, da vstopamo zdravi."

Nekateri gredo v savno, potem v mraz, na sneg in potem nazaj v savno. Vidimo Fince, tudi v kakšnih reklamah, da se povaljajo po snegu, pa gredo nazaj v savno.

"Da. Saj finska beseda savna pomeni ravno to –izmenično pregrevanje in ohlajanje. Pravilen postopek je, da telo pregrejemo, priporoča se približno 15 minut, sledi ohlajanje - pod hladnim tušem ali v hladnem bazenu, če je možnost pa tudi v snegu, to je krasno – in potem seveda počitek, ki mora biti v dolžini vsaj dvakratnega časa, kot smo bili v savnah."

Finske oziroma parne savne doživljamo kot naravne. Kaj pa infrardeče? Ima kdo pomisleke, da utegnejo škodljivo vplivati na telo?

"Ne, nimamo teh težav. Je pa infrardeča savna posebna v tem, da je infrardeče sevanje vrsta energije, ki stvari, v tem primeru telo, ogreva neposredno. Ne segreva se zrak, ampak naše telo. Segreje se prej, segreje se v globino, ob tem pa ima zrak nižjo temperaturo kot v finski savni. V finski savni je temperatura od 70 do 100 stopinj, v infrardeči savni pa 50 do 60 stopinj, tako da je za tiste s kardiovaskularnimi težavami mogoče bolj varna. Zanimivo pa je tudi to, da je izločanje strupov v infrardeči savni trikrat večje kot v klasičnih savnah. Zato postaja v zadnjem času bolj prepoznavna in tudi vse bolj priljubljena."

Komu odsvetujete savnanje oziroma kakšne so starostne omejitve?

"Za razliko od nas, na Finskem že otroci rastejo s kulturo savnanja. Starši v savno vzamejo že 4 ali 5 mesecev stare otroke. Do približno sedmega leta se otroci savnajo v družbi staršev. Pri nas to še ni običaj. Zgornje starostne meje ni. Pomembno je, da posameznik posluša svoje telo, da je pozoren na svoje počutje, in če je to v redu, ni nobenih omejitev. So pa seveda tudi primeri, ko se savnanje odsvetuje, predvsem pri osebah s kožnimi obolenji, s težjimi oblikami obolenj srca, z nekaterimi pljučnimi obolenji. Je pa tako, da čeprav savnanje povzroča različne trenutne spremembe tako kardiovaskularnega kot hormonalnega sistema, jih večina odraslih in otrok dobro prenaša. Varno pa je tudi med zdravo nosečnostjo."

Tukaj lahko prisluhnete celotnemu intervjuju z Alenko Mrežar, vodjo centra dobrega počutja.

Alenka Mrežar, vodja centra Spa Perla