Da je Slovenija dežela butičnih vinskih doživetij dokazuje podatek, da vinorodna območja obsegajo 15.500 hektarjev vinogradov, kar predstavlja manj kot odstotek površin države. Vinogradniška tradicija, ki sega vse do časov Keltov in Rimljanov, tudi danes pomembno sooblikuje življenje Slovencev. Vino je del našega vsakdana, vinogradništvo pa ostaja pretežno v družinski domeni. Tudi strokovnjaki se radi pošalijo, da boste v Sloveniji na vsakem koraku srečali nekoga, ki prideluje vino ali pa pozna nekoga, ki je vinar.

Letno se v Sloveniji pridela med 80 in 90 milijoni litrov vina, od tega je približno 70 % belega vina, 30 % je vin iz rdečih sort. Od približno 30.000 pridelovalcev grozdja je 27.500 tudi pridelovalcev vina. Le 2.300 pa je registriranih pridelovalcev grozdja in vina, ki svoje vino tudi stekleničijo.

Slovenska vina se pridelujejo v devetih vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele: Podravje, Posavje in Primorska. Tradicija, podnebna in reliefna raznolikost pomembno vplivajo na sortni sestav posamezne dežele. Daleč največ trt v Sloveniji je sorte laški rizling, sledijo refošk, chardonnay, sauvignon … Poleg mednarodnih sort pa je veliko pozornosti namenjene pridelavi vin iz starih lokalnih, tradicionalnih in avtohtonih sort, ki kot posebnosti navdušujejo poznavalce in obiskovalce. Spoznajmo jih skupaj, s popotovanjem po slikovitih vinskih poteh Slovenije.

Vinorodna dežela Primorska

Največja slovenska vinorodna dežela po obsegu vinogradniških površin (6.400 ha) se nahaja na pol poti med Mediteranom in Alpami. Združuje štiri vinorodne okoliše: Brda, Vipavsko dolino, Kras in Slovensko Istro, Nova Gorica pa predstavlja idealno izhodišče za njihovo raziskovanje. Po panoramski poti, ki nas iz Nove Gorice proti zahodu pelje čez smaragdno reko Sočo in ob vznožju Sabotina, pridemo v Brda, čezmejno vinogradniško pokrajino, kjer se na gričih vrstijo terasasti vinogradi in vasice. V kozarcih se tu - ob paleti mednarodnih sort - pogosto znajde rebula, stara lokalna sorta, na katero stavijo tako v Vinski kleti Brda (največji slovenski pridelovalec vin) kot tudi manjši, družinski vinarji, ki so s svojimi pridelki v zadnjih desetletjih Brda ponesli v svet.

V Vipavski dolini, ki se med Trnovsko planoto, Nanosom in Krasom od Nove Gorice odpira proti vzhodu in skozi katero pogosto veje burja, velja pokusiti pinelo in zelen, tradicionalni beli sorti, ki skupaj zasedata le okoli 5 % vipavskih vinogradov, a ju svet »vinoljubcev« ponovno odkriva in ceni. Tako v Vipavski dolini kot na Krasu uspeva vitovska grganja, skoraj pozabljena in opuščena stara bela sorta, ki jo z imenom »vitovska« dobro poznajo tudi italijanski strani Krasa. Kraški latniki, rdeča prst (terra rossa), vrtače in drugi kraški pojavi budno spremljajo rast refoška (zajema kar 80 % vinogradov na Krasu), iz katerega pridelujejo krepko rdeče vino teran, ki ga v najboljših letnikih in s podaljšanim zorenjem ponudijo z imenom »teraton«. S slikovitega Krasa se spustimo do slovenske obale, kjer nas objame energija Slovenske Istre. Tu med belimi vini kraljuje istrska malvazija, udomačena lokalna sorta, med rdečimi pa velja spoznati vse odtenke refoška ali »črnega kralja« kot ga radi poimenujejo domačini.

Kje prenočiti?

V Novi Gorici lahko izbirate med udobnimi namestitvami v Hotelu Perla in Park (4*) ali se pa se odločite za Hotel Sabotin v Solkanu (3*) oz. Hotel Lipa (3*) v Šempetru pri Gorici.

Pripravljeni na nepozabno vinsko-kulinarično doživetje?
V Hotelu Perla obiščite restavracijo Calypso, ki velja po oceni mednarodnih kulinaričnih vodnikov (Michelin, Gault & Millau) za eno najboljših hotelskih restavracij v Sloveniji. Tu se lahko prepustite kulinaričnemu raziskovanju okusov, ki na enem mestu združujejo Mediteran ter lokalne in sezonske pridelke.

V centru Park rezervirajte mizo v restavraciji Tiffany, ki s prenovljenim ambientom prikliče v spomin doživetja v primorskih vinorodnih okoliših: v kozarcih pokusite zavidljiv izbor vin »na križišču« primorskih vinskih poti, kuhinja pa vas bo navdušila z barvitimi, svežimi in sodobnimi jedmi.

Če pa si zaželite hitrega in okusnega samopostrežnega obroka, je v centru Park prava izbira za vas restavracija Panorama. Tako kot prenovljena restavracija Tiffany je tudi ta Panorama nova pridobitev v letošnjem letu. V njej začutite pridih Sredozemlja in bližnjih vinorodnih krajin, hkrati pa vam iz mirnega zavetja galerije nudi čudovite razglede na celotno igralnico in dogajanje v njej. Kulinarična ponudba obsega različne vrste svežih hladnih predjedi, solat, testenin, zelenjavne, mesnih in ribjih jedi ter slaščic in sadja. Zato se prepustite kulinaričnim užitkom brez meja in plačajte enotno ceno za vse, kar si boste izbrali.

Vinorodna dežela Posavje

S Primorske se lahko s postankom v Ljubljani, slovenskem glavnem mestu, ki je pred kratkim dobilo čisto pravi »grajski vinograd«, odpeljemo proti jugovzhodu, v vinorodno deželo Posavje, ki nosi ime po reki Savi. Tu najdemo številne manjše vinograde s simpatičnimi zidanicami, hiškami, ki služijo pridelavi vin za družino in prijatelje. Vinorodni okoliš Dolenjska je sinonim za cviček, lokalno vinsko posebnost. Gre za lahkotno suho zvrst vina belih in rdečih lokalnih sort, svetle rdeče barve, z nizko alkoholno stopnjo, izrazitejšo svežino in značilno cvetico po rdečem jagodičevju. Med hribovjem Gorjanci in reko Kolpo se nahaja vinorodni okoliš Bela Krajina, kjer je obvezno pokusiti Metliško črnino, tradicionalno lokalno rdečo zvrst. Posebnost tega okoliša pa so tudi vrhunska predikatna vina. V Bizeljsko-Sremiškem vinorodnem okolišu sta najbolj pogosti zvrsti rdeči in beli Bizeljčan, kot stara avtohtona sorta dobre rezultate daje rumeni plavec, iz katerega pridelujejo belo vino polnega okusa, dobro pa se znajde tudi v peninah. Domačine povprašajte po »repnicah«, v mivko ročno vkopanih kleteh, ki so jih mnogi spremenili v degustacijske prostore.

Namig za termalni postanek: na poti iz Posavja na Štajersko obiščite še Rogaško Slatino, znano termalno zdravilišče znano že iz rimskih časov, ustavite se v tamkajšnji prepoznavni steklarni ali pa poiščite srečo v igralnici Fontana.

Vinorodna dežela Podravje

Selimo se na severovzhod Slovenije, kjer kraljuje vinorodna dežela Podravje, ki nosi ime po reki Dravi in združuje dva vinorodna okoliša: Štajersko Slovenijo ter Prekmurje.

Na levem bregu Mure, ob robu tople Panonske nižine, najdemo gričevnate gorice Prekmurja, kjer po večini uspevajo bele sorte (laški in renski rizling, chardonnay, sauvignon), vinogradniki pa zadnja leta največ stavijo na avtohtono sorto - modro frankinjo, iz katere pridelujejo »velika vina«. Štajerska pregovorno velja za eno najbolj gostoljubnih slovenskih dežel, ki »vinoljubcem« radoživo odkriva številne vinogradniške in vinske zaklade: od najstarejše trte na svetu – 400 let stare žametovke (avtohtona vinska sorta), ki raste na mariborskem Lentu, do najstarejše ohranjene steklenice slovenskega vina letnika 1917 v Ptujski kleti. Ob elegantnih belih suhih vinih mednarodnih sort, kot regionalno posebnost predstavljamo šipon, lokalno belo sorto, ki omogoča pridelavo širokega spektra slogov, od suhih do predikatnih vin.

Za prave »vinoljubce« - prvi slovenski eno-resort Mond
Obvezen postanek za vse zvedave ljubiteljev vin in vrhunske kulinarike. V Šentilju, na prepletu slovenskih in avstrijskih vinskih cest, lahko pod eno streho doživite unikatno vinsko zgodbo. Ob prihodu v hotel vas bo pozdravila potomka najstarejše vinske trte na svetu, ki raste ob hotelskem vinogradu – kjer si lahko privoščite zajtrk s štajerskimi lokalnimi dobrotami in dan nadaljujete z vinskim duelom (pokušini slovenskih in avstrijsko-štajerskih vin) v vinskem baru, uživate v izbrani harmoniji okusov v restavraciji Hamonija, se sprostite v centru dobrega počutja s pogledom na okoliške vinograde in se prepustite masaži vinske kraljice ali kralja. V hotelu lahko izberete eno izmed sob z vinskim botrom in spoznate številne priložnosti za raziskovanje posebnosti v neposredni okolici. To je prostor, kjer se vinska doživetja nikoli ne končajo.

Ko se vinogradi umaknejo goram
Ste si po popotovanju po vinskih poteh Slovenije, zaželeli še malce oddiha v gorah? Podaljšate bivanje v Sloveniji in obiščete še Gorenjsko, ki navdušuje z umirjeno naravo, prijetnim alpskim zrakom in dih jemajočimi pogledi na veličastne vršace. V Kranjski Gori, na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, vas bodo prijazno sprejeli v Alpskem resortu Špik, ki slovi po izjemni ponudbi storitev dobrega počutja in goste razvaja s prijetnim občutkom umirjenega udobja.

Vzemite si čas za odličen kulinarični postanek v prenovljenem hotelu Korona. V tamkajšnji restavraciji Montana, z zavidljivimi razgledi na osrčje Kranjske Gore, lahko na krožnikih okušate jedi odlične regionalne kuhinje, ki ne skriva pridiha furlanske in koroške kulinarike, prav tako pa tudi ne manjka morskih dobrot, ki jih v ta prostor nosi vpliv italijanske kuhinje. Goste vedno znova prepričajo tako s kuhinjo kot s profesionalno strežbo, s katero izkazujejo predano gostoljubje.

Namesto povabila …
Slovenija je nedvomno dežela raznolikosti, kar se kaže tudi v bogati tradiciji vinogradništva, izjemno kakovostni vinski ponudbi ter trajnostnim razvojem vinskega turizma. Danes smo skupaj spoznali nekaj vinskih posebnosti, jih umestili na zemljevid Slovenije ter jih pospremili z napotki in namigi za vaš nov popotniški izziv. Letošnja trgatev je že pred vrati, kot nalašč za odkrivanje novih vinskih zgodb. Na zdravje!