O močni prisotnosti pustnih običajev in pustovanj na Slovenskem ter zakoreninjenosti z njimi povezanega izrazoslovja pričajo tudi slovenski priimki: 1. januarja 2021 je bilo v Sloveniji zabeleženih 353 prebivalcev s priimkom Pust, 314 s priimkom Kurent ter 37 s priimkom Krof.

Pust širokih ust

Pustni čas je od nekdaj tesno povezan s hrano in gostijami. Umeščen je v del leta, ki mu sledi (po pepelnični sredi) štiridesetdnevni post, ki traja vse do velike noči. Prav s postom je povezan izvor slovenske besede pust, ki naj bi nastal iz izraza mesopust: ta pa naj bi bil dobeseden prevod iz latinskega carnem levare ali carnem vale, torej odstraniti, opustiti ali se posloviti od mesa, po nekaterih teorijah pa carne vale pomeni celo hvalnico mesu. Kakorkoli, danes širom sveta karneval označuje dogajanje, ki ga zaznamujejo norčije, ples, maškarade, bučna praznovanja in vsakršno obilje.

Tudi pri nas so karnevalski dnevi pred začetkom posta tradicionalno namenjeni uživanju ob obilnejših obrokih ter značilnih sladko-mastnih dobrotah. Slovenci si pusta ne moremo predstavljati brez belih sladkornih brčic pod nosom, ki nastanejo, ko zagrizemo v najbolj priljubljeno sladko pustno pregreho - krof. Kvašeni, ocvrti, polnjeni z marmelado in posipani s sladkorjem ostajajo, navkljub raznovrstnim sodobnejšim različicam, najbolj priljubljena sladka pustna pregreha, ki se ji pridružujejo še miške in flancati, slednji veliko bolj enostavni za domačo pripravo.
V letošnjem letu, ko bo festivalsko dogajanje ponovno okrnjeno ali preseljeno na splet in se ne bo na vsakem koraku mogoče okrepčati na tradicionalnih stojnicah, bomo v Hitovih centrih igre in zabave poskrbeli, da se boste lahko pri nas pregrešili s kakšnim sladkim pustnim presenečenjem.
Letošnji pustni dnevi, ki se bodo vrstili od konca februarja, do torka, 1. marca, zaradi omejitev ne bodo postregli s pisanimi uličnimi prizori in bučnim karnevalskim vzdušjem. A pustno tradicijo društva ter ljubiteljski umetniki in izdelovalci mask še vedno skrbno negujejo in jo bodo marsikje vseeno ponudili na ogled, najbolj znano, ptujsko kurentovanje, pa bo potekalo na daljavo.
Več o dogajanju, ki smo mu v običajnih letih priča v pustnem času ter o najpomembnejših navadah in zanimivostih, ki jih ob pustu zasledimo na treh Hitovih destinacijah v Sloveniji, pa si lahko preberete v spodnjih vrsticah.   

PUSTOVANJA IN KARNEVALSKA TRADICIJA NA TREH HITOVIH DESTINACIJAH

SLAVNE PUSTNE ŠEGE NA GORIŠKEM
V odmaknjeni vasici Drežnica skrbno čuvajo običaje svojih prednikov
Ob obisku igralnice Aurora v Kobaridu se velja podati tudi v 6 kilometrov oddaljena kraja Drežnica in Drežniške ravne, kjer prirejajo enega najstarejših in najbolj znanih pustnih običajev na Slovenskem. V čarobnih vasicah pod Krnom ohranjajo tradicijo, ki ima korenine v starosvetnem poganskem pustovanju. Dogajanje je povezano s fantovščino, maske si sami izdelujejo neporočeni fantje, njihove priprave na pust pa potekajo v strogi tajnosti. Na pustno soboto v Drežnici in teden pred tem v Drežniških ravnah si je mogoče ogledati edinstven običaj: Ta lepi obiščejo vse hiše v vasi in s plesom in glasbo voščijo vsega dobrega, Ta grdi, najznačilnejše maske drežniškega pustovanja, pa preganjajo otroke in jih posipajo s pepelom. Drežniški in ravenski pust sta bila razglašena tudi za živo mojstrovino državnega pomena.
 

Rawnski pust (v Drežniških ravnah) | Foto: Primož Hieng Vir: www.slovenia.info

Pisano karnevalsko dogajanje v bližini Nove Gorice
Nedaleč od centrov Perla in Park v Novi Gorici, v vasici Sovodnje (Savogna d'Isonzo), ki leži tik čez mejo, na pustno nedeljo običajno poteka sovodenjski karneval, ki je daleč naokrog znan po izjemno zanimivi pisani pustni povorki z velikim številom pustarjev, vozov in še večjim številom obiskovalcev. Na dogodek vsako leto povabijo tudi društva iz sosednjega slovenskega kraja Šempeter pri Gorici, kjer sicer sprevod poteka dan prej.

Šempetrsko pustovanje je priljubljen običaj z zelo dolgo tradicijo. Pisan sprevod domiselnih skupinskih kreacij na pustno soboto za več ur napolni ulice Šempetra, zaključi pa se z rajanjem ob krofih in glasbi na šempetrskem placu, pred Hotelom in Bistrojem Lipa. V bistroju Lipa si tega dne in vsak dan v tednu lahko privoščite pijačo, kosilo ali okusen bistrojski obrok, če se vam pustovanje zavleče, pa vam bo na voljo tudi udoben Hotel Lipa.

Vir: Pokrajinski arhiv Nova Gorica

Laufarija v Cerknem
Nekoliko dlje, a še vedno na Goriškem, v kraju Cerkno poteka slavno pustovanje, imenovano »Laufarija«, ki je zaradi svojih značilnih mask in obreda, ki poteka v cerkljanskem narečju, razglašen za živo mojstrovino državnega pomena.

Šemski lik »laufarja« je eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Njegova posebnost so naličja, lesene krinke oz. »larfe«, ki so izrezljane iz lipovega lesa. Skupina »laufarjev« šteje 25 likov, ki odražajo značilnosti in posebnosti posameznih skupin prebivalstva. Pustno dogajanje, ki zajema vse nedelje od novega leta naprej, doseže vrhunec na pustni torek, kjer ves popoldan po ulicah Cerknega poteka obred v obliki zanimive dramske predstave, med katero »obsodijo Pusta«. Obisk Cerknega na dan torkovega karnevala je zagotovo vreden nekoliko daljše poti iz Nove Gorice, med katero se vam bodo razkrili čudoviti pogledi na neokrnjene gozdove in zelene planote Cerkljanskega.

PUSTOVANJA V MARIBORU IN PTUJU Z OKOLICO

Pust ali fašenk
V običajnih letih se med obiskom centra Mond v Šentilju lahko na pustovanje odpravite kar v bližnje mesto Maribor. Zelo zanimivo tradicijo pustovanj pa srečamo v številnih drugih manjših krajih vzhodne Slovenije, kot so na primer Cirkulane, Sveti Tomaž, Markovci ali Dornava, kjer pustu pravijo fašenk. Izraz fašenk naj bi, podobno kot pust, izviral iz nemške besede der Fasching oz. še starejšega izraza Vaschang, ki naj bi v etimološkem smislu pomenil »zadnje točenje alkoholne pijače pred prihajajočim postnim časom.« Če si v tem času zaželite kozarčka vina, naj vas spomnimo, da vinski bar v centru Mond v Šentilju ponuja širok izbor številnih vrhunskih etiket vin priznanih vinarjev iz celotnega štajerskega vinorodnega okoliša, pa tudi z avstrijske južnoštajerske vinske ceste.

Ptujski kurenti najglasnejši pri odganjanju zime
Le 50 km od centra Mond se nahaja najstarejše slovensko mesto Ptuj, daleč naokrog poznano po največjem slovenskem pustnem festivalu–Kurentovanju. V času karnevala mesto preplavi bučna atmosfera in ulice se odenejo v bogato večdnevno praznično dogajanje, ki poteka v znamenju najraznovrstnejših pisanih običajev. Tu boste v sprevodih lahko zasledili številne tradicionalne pustne maske, kot so orači, pokači, kopjaši, ali ploharji, a osrednjo vlogo vedno odigrajo značilni kurenti, katerih obhodi so vpisani tudi na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Šemski lik kurenta ali koranta je strašljivega izgleda, oblečen je v ovčjo kožo, okrog pasu ima pripete velike kravje zvonce, na glavi pa nosi grozljivo kurentovo masko. S svojim poskakovanjem in truščem, ki ga zganja z zvonci, iz dežele odganja zimo in zlo, vanjo pa kliče pomlad in bogato letino. Kurentom so v poseben ponos robčki, ki si jih zavežejo okrog pasu ali ježevke. Tradicionalno robčke podarjajo dekleta najlepšemu kurentu, zato se obiskovalkam festivala priporoča, da s seboj prinesejo velik robec: z njim bodo lahko nagradile katerega od kurentov, ki v težki, tudi 40-kilogramski opravi, več dni na leto prizadevno soustvarja veselo karnevalsko vzdušje in prinaša srečo mimoidočim.

Ptujčani se tudi zadnja leta niso izneverili tradiciji in so Kurentovanje vedno, čeprav v prilagojeni obliki, izpeljali. Letos bo večina dogajanja potekala v virtualni obliki. Osrednji program bo potekal med 19. 2. in 1. 3. 2022, ogledate si ga lahko tukaj.

Foto: Marko Šinkovec, Marko Pigač Vir: www.slovenia.info

PUSTNE PRIREDITVE NA GORENJSKEM

V okolici centra Korona v Kranjski Gori se je za doživetje pustnega dogajanja najbolje podati v smeri Kranja.

Največjo povorko na Gorenjskem, običajno na pustno nedeljo, prirejajo Šenčurski godlarji, ki zvesto ohranjajo tradicijo, skladno s katero maškare v pisanem sprevodu na šaljiv način prikazujejo negativne plati preteklega leta. Takšno praznovanje se je razširilo tudi na ulice Kranja, kjer se na sobotnem »Prešernem karnevalu«, v letih ko je organiziranje prireditev mogoče, domačini in obiskovalci v velikem številu udeležijo plesa, veselega rajanja in ogleda pisanega sprevoda. Zabavno je tudi na Bledu, kjer prireditev običajno poteka na pustno nedeljo.

V srednjeveškem mestecu Radovljica so največja atrakcija sobotnega pustnega sprevoda tradicionalne skupinske maske, ki predstavljajo prizore iz panjskih končnic. Še ena zanimiva šega ki jo ohranjajo v več krajih na Gorenjskem (pa tudi ponekod na Štajerskem in Koroškem), je »vleka ploha«, ki je vpisana v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine: fantje ob pustu vzamejo največjo in najlepšo smreko, »ploh«, ki ga kasneje v sprevodu popeljejo po vasi. Običaj, ki simbolizira poroko, so tradicionalno prirejali le takrat, ko se v kraju vse leto ni poročilo nobeno dekle. 

Begunje na Gorenjskem, februar 1929: Našemljeni vaški fantje vlečejo ploh.

Foto: Vengar Radovljica
Vir: Maske danes, obrazi jutri. Karnevalska kultura na Slovenskem v XX. stoletju. Zupanec Bajželj Andreja.

Po pustu – post
Na pepelnično sredo se pusta ustreli, zažge ali kako drugače pokonča. Njegov simbolni pokop pomeni konec norčij in obilja, začne se postni čas in vse je pripravljeno na prihod pomladi. Če vas bo v postnem obdobju zamikalo, da svojemu telesu namenite nekaj sprostitveno-očiščevalnih tretmajev, vabljeni v center dobrega počutja Spa Perla, kjer si lahko privoščite poživljajočo masažo, kopanje v bazenu ali savnanje, ki velja za izjemno učinkovit in naraven način razstrupljanja organizma, tako se boste lahko prerojeni in z optimizmom podali v prihajajoče toplejše in daljše pomladne dni.