1. Kavo so »zakuhale« koze, pastir in menih.
Zabavna legenda o nastanku kave pravi, da je v 9. stoletju etiopski kozji pastir Kaldi opazil, da so koze po zaužitju rdečega zrnja z grma postale bolj živahne, ponoči pa niso zaspale. Zrna je poskusil tudi sam, s podobnim učinkom. Svoje odkritje je pastir predstavil tamkajšnjim menihom, ki so po nekaj neuspelih poskusih kuhanja kave, zrna zavrgli na ogenj. Od tam pa je zadišalo … in diši še danes.

2. Brazilci pridelajo največ kave na svetu. Tako je že 150 let.
Danes Brazilija, predvsem zaradi ugodne klime in možnosti ekstenzivne pridelave, pridela skorajda tretjino svetovnih zalog kave. Tu letno zrase neverjetnih 6 bilijonov grmov kavovca. Več kot 290.000 pridelovalcev kavovce obira od maja do septembra. V lanskem letu so v Braziliji pridelali 61,6 milijonov 60-kilogramskih vreč kave, več kot 70 % je bilo sorte arabica.

3. Največ kave zaužijejo … Finci!
Verjetno ste naprej pomislili na Američane ali pa morda Italijane. Po podatkih International Coffee Organization (ICO) povprečen odrasel Finec porabi kar 12,5 kg kave na leto. Fincem po porabi pro capita sledijo prebivalci drugih skandinavskih držav (Norveška, Islandija, Danska). Zakaj je temu tako? Kava je na Finskem, kjer prebiva 5,5 mio ljudi, pravi odgovor za dolge in mrzle zime.

4. Največjo skodelico za kavo imajo v Kolumbiji.
Predstavljajte si 22.739,14 litrov kave v eno skodelici. Nemogoče? Pa je. Tako skodelico so 15. junija 2019 postavili sredi parka Bolívar, v mestu Chinchiná, na zahodu Kolumbije. Postala je prava turistična in instagram atrakcija.

Photos IG @chinchina_turismoycafe

5. Kava ima prav svoj praznik.
Mednarodna organizacija za kavo je za svetovni dan kave razglasila prvi oktober. Mednarodni dan kave se je prvič praznoval 1. oktobra 2015 v okviru razstave Expo 2015 v Milanu. Odtlej se na ta dan po vsem svetu zvrstijo dogodki povezani s širjenjem kulture uživanja kave.

6. Kava za lepo kožo.
Iz kavne usedline lahko pripravite masko za telo in obraz, ki jo lahko hkrati uporabite tudi kot piling. Tako boste kožo očistili, odstranili odmrle celice in izboljšali pretok krvi. Vaša koža bo bolj sijoča, kavni piling pa bo s kože pomagal odpraviti manjše nepravilnosti.

7. Posadite kavovec in si pripravite svojo kavo.
Kavovec je zimzeleni grm, ki lahko prerase v dolgoživo drevo. Idealne razmere omogočijo rastlini, da zacveti. Kljub vsemu potrebuje za cvetenje od tri do pet let in le nekaj od teh cvetov bo na koncu dejansko oblikovalo rdeče plodove (češnje), v katerih najdemo po dve semeni – zrni kave. Če boste dovolj vztrajni, boste zrna (teh ne bo veliko) lahko za zabavo popražili, zmleli in si pripravili lastno kavo.

8. Barista. Pravi poznavalec kave.
Barista je strokovnjak priprave kavnih napitkov. Dobrega barista poleg priprave najboljše kave odlikujejo še poznavanje zgodovine, senzorike, različnih vrst in sort kave, seznanjenost s tehnologijami predelave ter poznavanje celotnega delovnega procesa v kavarnah. Profesionalnega barista lahko brez težav primerjamo s strokovnjaki za vino – sommelierji.

9. Kava kot plačilno sredstvo
Tihotapstvo oz. "švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo je bilo pravi nacionalni šport. Ker je kave v Jugoslaviji primanjkovalo, je ta dobila posebno moč, tudi kot plačilno sredstvo. S 60 kg pretihotapljene kave si lahko kupil golfa. Takih zgodb je še veliko. Spoznate jih lahko z obiskom muzeja tihotapstva, v stavbi nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi (Nova Gorica).

10. Uganete, koliko kave se v enem dnevu spije na svetu?
Ljudje po vsem svetu dnevno popijemo okoli 2,25 bilijona skodelic kave, kar skupaj znese približno 10 milijonov ton kave. Vsaka skodelica kave pa je zgodba zase. Sami ali v družbi, za jutranje prebujanje ali popoldansko druženje, privoščite si jo. Odslej tudi na terasah Hitovih lokalov na Goriškem: pred Hotelom Lipa v Šempetru pri Gorici, na letnem vrtu Hotela Sabotin v Solkanu ali pa na terasi Perline kavarne Dolce Vita. Prav tu pripravljajo tudi odličen kavni sladoled in novo kavno sladico.
  Naj vam tekne!